Karakteristika oseb z bipolarno motnjo

Bipolarna motnja je bolezen dveh obrazov. Star izraz zanjo pa je manična depresija. Gre za posebno vrsto psihiatrične motnje. Pri njej se izmenjujeta dve razpoloženjski stanji. Na eni strani depresija, na drugi manija. V fazi depresije je prizadeta oseba žalostna, ima občutek praznine, brezvoljnosti, utrujenosti. V maničnem stanju pa je ves čas izjemno evforična – pretirava z izražanjem dobrega počutja in razpoloženja.

Znaki in simptomi za bipolarno motnjo so lahko različni. Najpogostejši pa so na primer depresija, manija, hipomanija in mešana oblika.

Bipolarna motnja lahko prizadene prav vsako osebo.

Hipomanija in mešana oblika pri bipolarni motnji

Hipomanija velja za lažjo obliko manije. Ima podobe, a manj izražene simptome. Pri mešani obliki so prisotni tako simptomi depresije kot tudi manije. Čez dan razpoloženje pri prizadeti osebi lahko ves čas niha.

Oseba se v tej fazi lahko počuti vznemirjeno in razdražljivo, obenem pa tudi nemirno, depresivno. Pogosto ima težave s spanjem in precejšnje spremembe v apetitu.

Pogostost bipolarne motnje

Bipolarna motnja lahko prizadene prav vsako osebo. S to motnjo se lahko soočijo tudi otroci in mladostniki. Prvič pa se najpogosteje pojavi v času zgodnje odraslosti. Ocenjuje se, da tovrstna bolezen prizadene nekje od 1,2 do 1,6 % populacije.

Pri nas naj bi bilo približno 24 000 bipolarnih oseb. V Evropi jih je več kot dva milijona. K nastanku takšne motnje oziroma bolezni lahko pripomore kar veliko vzrokov. Ti so lahko dedni ali pa povezani z okoljem. Navadno pa so sprožilni dejavniki močno povezani s stresom, zlorabo alkohola, jemanjem drog. Sprožilni dejavnik odkrije prirojeno nagnjenost za razvoj motnje.

Zdravljenje bipolarne motnje

Stabilizatorji razpoloženja so najpomembnejša zdravila za zdravljenje bipolarne motnje. V to kategorijo zdravil se uvrščajo tista, ko so učinkovita pri akutnih oblika manije ter depresije. So učinkovita pri preprečevanju epizod in ne povečujejo nihanj v razpoloženju.

Stabilizatorji razpoloženja so najpomembnejša zdravila za zdravljenje bipolarne motnje.

Med takšna zdravila na primer sodijo litij ter nekateri antiepileptiki. Delovanje prav tako izkazujejo tudi atipični antipsihotiki. Samo zdravljenje pa je v veliki meri odvisno tudi od razpoloženjske epizode, v kateri se nahaja bolnik. Ker je bipolarna motnja dolgotrajna bolezen, zahteva dolgotrajno oziroma dolgoletno zdravljenje. Po prvi epizodi zdravljenje poteka praviloma dve leti. Po drugi epizodi pet let in po tretji vse življenje.

Psihoterapija je stara več kot 100 let

Sama psihoterapija ima veliko daljšo zgodovino kot psihološko svetovanje. Stara je namreč več kot 100 let. Začetki njenega razvoja segajo v konec 19. stoletja. Tedaj je Sigmund Freud razvil temelje psihoanalize. Do danes je njen razvoj prinesel številne psihoterapevtske šole. Te temeljijo na različnih teorijah in metodah.

Ravno tako kot se med seboj razlikujejo različne šole psihoterapije, pa se med seboj razlikujejo tudi uporabniki psihoterapije – glede na vrsto motenj in na motivacijo za obravnavo pri psihoterapevtu.

Razlika med svetovanjem in psihoterapijo

Psihoterapija se veliko bolj pogosto povezuje z dejavnostmi specialistov, ki delujejo v okviru zdravstvenega sistema – psihiatri, klinični psihologi. Svetovanje pa je povezano s področji izven zdravstva – centri za socialno delo, podjetja, svetovalne službe v šolah ter podobno.

Psihoterapevtske obravnave so praviloma precej daljše, saj so tudi bolj poglobljene od svetovalnih obravnav. Nekatere oblike psihoterapije se osredotočajo na težje oblike psihičnih motenj pa tudi na razkrivanje nezavednih ter globokih pojavov na posameznikov način delovanja.

Psihoterapija se veliko bolj pogosto povezuje z dejavnostmi specialistov, ki delujejo v okviru zdravstvenega sistema

Psihološko svetovanje

Psihološko svetovanje velja za pomoč pri reševanju človekovih težav v vsakodnevnem življenju. Težave se navezujejo na pomembne življenjske odločitve, obvladovanje zmernih in predhodnih depresivno-anksioznih motenj ter na premagovanje psiholoških ovir za normalno ter relativno zadovoljno delovanje v življenju.

Psihološka obravnava pri starejših

Večina psiholoških pristopov k obravnavi starostnikov se ne razlike prav veliko od pristopov, ki se jih uporablja pri mlajših ljudeh. Kljub temu pa obstajajo določene posebnosti, ki so vezane na tretje življenjsko obdobje.

Izjemno pogosti motnji v poznih letih sta depresija in anksioznost. Pojav depresije je zagotovo povezan z večjim številom pomembnih življenjskih dogodkov. Posebno področje pa zagotovo predstavlja tudi žalovanje. Starostniki izgubljajo svoje vrstnike, izgube tudi pričakujejo. Žalost je pri tem povsem normalna reakcija. Je pa vprašanje, kdaj so ob žalovanju starejše osebe potrebne tudi psihološke intervencije. 

Dobrodošla pomoč učinkovitega psihoterapevta

Ko potrebujemo psihološko pomoč ali podpro, nam pri tem lahko veliko hitreje ter učinkoviteje pomaga dober in izkušeni strokovnjak oziroma psihoterapevt. Vsekakor je v prvi vrsti pomembno, da je strokovno odlično podkovan in da ima dolgoletne izkušnje.

Enako pomembno pa je, da se z njim tudi osebnostno dobro ujamemo.

Podobné příspěvky: