Slovenske risanke oziroma sinhonizacija
Otroci imajo radi slovenske risanke
Risanke so najmlajšim všeč že v zgodnjem obdobju. Ne gre samo za pravljične junake, saj takrat junakov niti še ne poznajo, še manj razumejo. Gre za preproste in pisane slike, ki se premikajo. Tako kot so jim zanimive slikanice, ki so mirujoče, so jim tudi risanke, seveda toliko bolj, ker se premikajo. Tega jim ne moremo zameriti. Tako kot so jim bolj všeč slovenske risanke oz. risanke, ki so sinhronizirane, kot tiste, kjer si morajo predstavljati kaj je lik povedal, čeravno se zdi to nekaterim staršem bolj smiselno, ker naj bi se tako otroci učili tujih jezikov.
Risanke otroke polenijo
Ob risankah so otroci pasivni, zaradi česar pa so starši pogosto celo veseli, saj imajo nekaj minut miru zase. Pogosto pa se zgodi, da si starši radi vzamejo zase nekaj več časa in takrat se otroci pogosto zasedijo pred zaslonom televizije ali računalnika. To pa seveda ni najboljše, še posebej če poslušate nasvete zdravnikov, ki pravijo, da pomeni prekomerno gledanje televizije ali/in računalnika vse, kar je več kot 30 minut na dan. O tem sem nekoč povprašal učiteljico, ki je otrokom dala za nalogo nekaj, kar so delali več kot 3 ure. Odgovorila mi je, da je tako pač po učnem načrtu. Najlažje je seveda odgovornost prenesti na druge. Tudi ni bilo po učnem načrtu.
Zakaj Telebajski?
Nekoč sem si ogledal dokumentarec o izdelavi Telebajskov. Risanka ni nastala kar tako, ampak po veliki raziskavi in natančnem ogledu odzivov otrok na različne junake, ki so jim jih predstavili. Na telebajske so se odzvali najbolje. Še več, čeprav so pri risankah načeloma otroci pri miru, so se pri telebajskih odzivali, z njimi skakali, čeprav včasih tudi po zelo dragi sedežni garnituri, poleg tega pa so se naučili komunikacije z gibi, mimiko in še več drugega. Telebajski so torej za manjše otroke zelo dobra risanka in čeprav jo hitro prerastejo in jim postanejo dolgočasni, so v nekem kratkem obdobju verjetno ena najboljših risank za otroke. Čeprav slovenske risanke skorajda več ne morete najti, saj produkcija le teh pri nas nikoli ni bila masovna, pa lahko otrokom v zgodnjem otroštvu omogočimo, da gledajo sinhronizirane risanke in se skozi njih učijo izražanja in komunikacije.Za konec pa, če imate ob sebi otroka, si lahko skupaj pogledata še risanko Pravljica o Zobku in Stričku Božičku, ki je dolga skoraj pol ure in je sinhronizirana v slovenski jezik. Pa veliko užitka!
